Marindolski steljniki

Marindolski steljniki so eni najbolj ohranjenih steljnikov v Beli krajini. Nahajajo se ob makadamski cesti Adlešiči – Preloka v bližini vasi Marindol. Obsegajo dobrih 84 hektarjev površin, vendar se v zadnjem času njihovo območje zaradi ne rabe, katere vzrok je opuščanje kmetovanja, oži. V steljnikih so poleg orlove praproti prisotni tudi sestoji bele breze in navadnega brina; v delih, ki se zaraščajo, pa že prevladujejo leska, rdeči bor, topol in druge vrste.

Marindolski steljniki AGPNa območju parka so se steljniki v preteklosti kosili tradicionalno »med mašami«, v času med veliko mašo, 15. avgusta in malo mašo, 8. septembra, ko praprot že porjavi. To je bilo obdobje, ko so imeli kmetje nekoliko več časa, saj je bila glavnina drugih del na poljih že opravljena. V preteklosti so del pokošene stelje kmetje odpeljali domov, večji del pa je ostal v steljnikih: iz stelje so zložili stoge, ki so bili nekoč za območje Krajinskega parka Kolpa tipičen prepoznaven element kmetijske kulturne krajine. Stogi so veliki kupi stelje, ki imajo na sredini velik kol – stožino, okoli katerega je naložena in stlačena praprot na način, da je dež ne premoči. Tako spravljena praprot lahko čaka na uporabo za nastilj tudi več let. V en stog se praviloma zloži toliko stelje, kot je je moč naložiti na en voz. Spravilo stelje je bil v preteklosti tudi družaben dogodek, saj so si sosedje pri tem delu med seboj pomagali. Danes z opuščanjem tradicionalnega kmetovanja žal iz kulturne krajine izginjajo tudi stogi.

Zaradi izjemnosti in ekosistemske pomembnosti imajo danes Marindolski steljniki status naravne vrednote ter naravnega in kulturnega spomenika.