Lega parka in njegove značilnosti

Karta-lega parka glede na mejo Bele krajineKrajinski park Kolpa se nahaja ob državni meji na skrajnem jugovzhodnem delu Slovenije. Meri 4.331,51 ha. Obsega ožje območje ob reki Kolpi med Starim trgom in Dragoši; večje razširitve so le na območju Starega trga, Zilj, Preloke, Marindola ter Fučkovcev. Znotraj območja parka prevladuje značilna mozaična kulturna krajina gozdov, steljnikov in vrtač z visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti. Kulturna krajina je oznaka za tiste dele prostora, v katerih ljudje s svojim delom že desetletja ali celo stoletja v največji možni meri v sozvočju z naravnimi danostmi soustvarjajo značilne krajinske vzorce.

Najpomembnejša predstavnica parka je vsekakor reka Kolpa, ki je zaradi naravne ohranjenosti brežin in struge ter čiste in v poletnem času prijetno tople vode zanimiva za razvoj različnih aktivnosti na prostem, zato je skrb za njeno varstvo tudi toliko večja in nujna. Naravovarstveno in z vidika varovanja so najbolj atraktivni tisti prostori ob Kolpi, kjer je stopnja ekološke in krajinske pestrosti največja. To pestrost opredeljujejo predvsem pojavi na reki Kolpi (pragovi, jezovi, otoki, prodišča) ter izoblikovana, ohranjena kKarta-lega parka glede na mejo RSulturna krajina v okolici.

Na območju parka je nekoč delovalo več mlinov in žag. Danes občasno obratujejo le še trije mlini in dve žagi, medtem ko so ostali v propadanju. Jezovi, za katere je značilna zložna kamnita zgradba, ki so jo v preteklosti vsako leto vzdrževali mlinarji, so danes zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za njihovo obnovo v večini razdrti, kar tudi negativno vpliva na vedno nižji vodostaj reke ter na živež v njej.

Kulturno zgodovinsko vrednost parka poudarjajo grad Vinica, območje gradu Pobrežje ter številne ohranjene domačije z značilno arhitekturo. Prevladujejo dvori, to so štiristranično zaprte domačije, ki jih sestavljajo stanovanjska hiša, skedenj, hlev in na sredi dvorišče. Relativno skromna naselja, s številnimi ohranjenimi starimi objekti in senožetnimi sadovnjaki v okolici so odraz skromnega življenja na tem predelu Slovenije, ki daje z značilno ohranjeno kulturno krajino parku svoj pečat. Prav v teh naseljih so se ohranile danes prepoznavne tradicionalne domače obrti kot so pridelovanje lanenega platna, vezenje prtov, pisanje pisanic in pletarstvo.