Lov na metulje v Krajinskem parku Kolpa

Že vse od leta 2008 v Krajinskem parku Kolpa vsaj enkrat letno potekajo monitoringi metuljev. Seveda je ta lov živalim prijazen, saj se jih pri nočnem opazovanju s svetlečimi piramidami vabi na površino, kjer jih lahko opazujemo, fotografiramo in preučujemo.

Pri dnevnem opazovanju pa se metulje opazuje v letu ali po potrebi ulovi v mrežico, da se lažje določi vrsto in spol, nakar se nepoškodovani zopet izpustijo. Izjemoma se posamezni osebki uporabijo za nadaljnje znanstveno delo v laboratoriju.

Minuli konec tedna smo v okviru praktičnih vaj študentov Centra biotehnike Grm iz Novega mesta (s katerim imamo zelo dobro razvito sodelovanje) izvedli nočno opazovanje v Vrhovskih vrtačah pri Adlešičih. Tudi tokrat je opazovanje vodil Stanislav Gomboc, ki je študentom podal ogromno informacij iz tega področja. V dolgih letih opazovanj so bile Vrhovske vrtače spoznane kot vrhunski habitat tako za dnevne kot nočne metulje. Pestrost je velika in med opazovanimi vrstami je najti tudi ogrožene vrste.

Prvo noč je bilo popisanih 125 vrst, naslednjo noč, ko je opazovanje potekalo na območju Marindola pa vsaj 140 vrst. Ko bo zaključeno delo v laboratoriju bo rezultat popisa mogoče tudi večje število vrst.

Tudi v dnevnem popisu je bila opažena velika pestrost, čeprav so bili nekateri travniki v bližini pokošeni zelo zgodaj.

Rezultati popisa so zelo dobri tudi ob dejstvu, da je šlo za eno prvih toplejših noči v letošnji sezoni. Sklepamo, da bi bili kakšen teden pozneje rezultati opazovanja še boljši, a tudi s tem smo lahko zadovoljni, saj ta popis dokazuje, da je območje parka dobro upravljano, kmetje pa v večjem delu izvajajo okolju in naravi prijazne dobre kmetijske prakse.

Upravljavec zavarovanega območja jih pri tem vzpodbuja k poznejši in mozaični košnji travnikov – tako, da imajo žuželke vedno možnost pobega v varne oaze. Eden takšnih ukrepov je tudi puščanje nepokošenih pasov na večjih travnikih, kjer lahko žuželke in rastline uspešnejše preživijo. Že drugo leto je mogoče za takšno dobro kmetijsko prakso pridobiti plačilo, ki delno pokrije izpad prihodka zaradi zmanjšanega pridelka in večjega vložka v obdelavo površin.

Lastniki kmetijskih zemljišč tudi vse bolj upoštevajo navodila o prepovedi kurjenja suhih travnikov.

Pomembno je tudi, da se večja območja ne zaraščajo, ali se v enem delu to zaraščanje celo odpravlja.

Skratka, z vidika ohranitve vrst dnevnih metuljev je območje Krajinskega parka Kolpa, posebno v opazovanem delu bistveno ugodnejše kot drugod po Sloveniji. Tudi pri nočnih metuljih so ugotovljene številke zelo dobre, pestrost je visoka in favna malce izstopa po nekaterih redkih vrstah.

Boris Grabrijan, Stane Gomboc