Sejemska pot Vinica-Žuniči

Sejemska pot od Vinice do Žuničev razkriva naravoslovno in kulturno zanimive skrite kotičke Krajinskega parka Kolpa. pot so v preteklosti uporabljali prebivalci bližnjih in daljnih vasi, tudi sosednje Hrvaške, ko so vodili živino na sejem v Vinico. Del poti poteka ob slikoviti reki Kolpi, mimo opuščenih mlinov in žag, studencev in kraških jam, ter odmaknjenih obkolpskih vasi, ki z legendami in spomini pletejo zgodovino preteklih dni.

Drugi del poti popelje med značilne belokranjske steljnike, vaške gmajne in zasanjane brezovske gaje, v z vrtačami posejan kraški svet, poln bogatega ljudskega izročila in kulturnih znamenitosti.

Ljudje so včasih znali dobro izkoristiti moč vodne sile, zato ne presenečajo mlini in žage, ki so se vrstili vzdolž Kolpe. Spomine ziljskih mlinarjev, ter legende o čarovnicah in lučkah še vedno hrani ziljski mlin. Žito, moka in kruh so prispodoba življenja, preživetja in blaginje, kar je dajalo mlinarjem ob Kolpi še posebno veljavo.

Nad Vinico se dviga znameniti Žaželj z znano božjepotno cerkvijo Mater Božje z največjim oltarjem v Beli krajini. Do cerkve vodi nekdanja romarska pot s kapelicami križevega pota. V reber vzidana lurška kapelica naznanja, da smo že skoraj tik pod vrhom. Na Žežlju je tudi lovski dom s čudovitim razgledom na Kolpo.

Ko stopite čez prag belokranjske gostoljubnosti, stopite v življenje, ki odpira na tisoče cvetov različnosti: pisana mavrica šeg in običajev, bogato ljudsko izročilo, slastne kulinarične dobrote, prijateljski stisk dlani in živa belokranjska beseda.

Za obkolpsko pokrajino značilna kmečka domačija je Šokčev dvor v Žuničih, ki predstavlja posebno stavbno dediščino iz obdobja naseljevanja Uskokov. Štiristranična domačija z osrednjim pravokotnim dvoriščem je danes obnovljena in služi kot informacijska točka KP Kolpa.

Narava je ob Kolpi še posebej radodarna z izviri, ki so v preteklosti služili kot pomemben vir pitne vode. Zaradi kraškega značaja zaledja Kolpe priteka voda na dan v številnih manjših izvirih, kot so; Jez, Hruškar, in Hrušivec. Najizdatnejši med njimi pa je Jarbol, vzhodno od Podklanca. Ob prijetnem izviru bo prijala osvežitev.

Podzemeljski tokovi so ob vznožju kanjonske stene Kolpe ustvarili številne zanimive splete jamskih rovov. Mali in Veliki Školj nimata ravno bogatega kapniškega okrasja, zato pa pritegne njuna oblika v strmi skalni brežini na okljuku reke. Imeniten kraj, ki ustavi korak in vabi na zih klepet z naravo.

Sestoj mogočnih vrb na Loki ob Kolpi pod Zilijami, že od davnih dni bdi nad iskrivo Kolpo in v njej zrcali odsev svojih izjemnih krošenj. Domačini so v preteklosti iz vrbovega šibja pridno pletli steklenice, košare in dolbli nečke.

Mogočna drevesa spoštljive starosti in izjemnih dimenzij na poseben način zaznamujejo številne vasi in pričajo o dogodkih in generacijah ljudi, ki so jih skrbno prenašali iz roda v rod. Grajska lipa pri viniškem gradu s skoraj 4-mi metri v prsnem obsegu je pravakrajevna znamenitost.

Tisoč in eno podobo obkolpske pokrajine sestavljajo tudi redke in ogrožene vrste, zaradi katerih je del območja uvrščen v evropsko ekološko omrežje Natura2000.

 

Sejemska pot je razgibana, nezahtevna in zato primerna za vse generacije. Na sprehodu uporabljajte le označene poti in pri tem upoštevajte pravila ravnanja.

 

English:

The fair pathway from Vinica to Žuniči

The fair pathway from Vinica to Žuniči offers possibilities for discover natural treasures, history, cultural heritage, cuisine, genuine, hospitality of local people and folk tradition of Bela krajina on foot. In the past the trail was used for taking livestock to the fair in Vinica.

The path is spread along the naturally best preserved Kolpa river, passes by abandoned mills and sawmills, numerous of springs, karst features, monumental linden trees and willows, picturesque villages, all inside the Kolpa landscape park.

The entire market pathway Vinica – Žuniči is 22km long, but can be hiked in seperate parts. Organized hike around the path takes place every spring. The typical landscape of the region can also be experienced individualy, because the parth is very well marked.