Najjužnejša slovenska pešpot od Radencev do Damlja

Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti lahko začnete v Radencih ali Damlju. Večji del 12km dolge poti se vije po kanjonu reke Kolpe, mimo še ohranjenih vasic; Breg in Kot. Slednja se ponaša kot najjužnejša točka Slovenije. Ob sprehodu lahko spoznavate slikovitost pokrajine, ki jo je zaznamovala reka Kolpa, ter si ogledate nekatere naravne in kulturne znamenitosti.

Pot v Damlju lahko nadaljujete po suhi dolini vse do vaškega kala na Sinjem vrhu ali do mlina Krivec, iz Radencev pa se lahko povzpnete še na ostenje Velike in Male stene, od koder je lep razgled na mogočen kanjon z reko.

Na razgaljenih apnenčevih skladih ob poti uspevajo le manj zahtevne rastline, kot so alge in mahovi. Kamninske razpoke in posamezne police, kjer je prsti več, pa prerašča praprot in mlado grmičevje.

Zaradi kraškega značaja zgornjega Pokolpja prevladuje podzemeljsko pretakanje vode. Območje tako zaznamujejo le številni izviri. Med njimi po vodnatosti izstopa Poganc v Dolenjih Radencih, voda iz izvira Trpotec pa po ljudskem pričevanju ohranja večno mladost.

Podzemeljski tokovi so plitvo pod površjem ustvarili številne vodne jame. Ena takih je Kobiljača pod Špeharji, ki je s svojimi 360m dolžine najdaljša jama ob reki Kolpi..

Neposredno ob reki lahko spoznavamo obvodni gozd z vrbami, jelšami, topoli, velikimi jeseni in bresti, ter številnimi ovijalkami (navadni bršljan, srobot). Strma proti jugu obrnjena dolomitna pobočja pa prerašča toploljubni gozd z malim jesenom in črnim gabrom.

Ob poti bomo naleteli na ruševine, kjer so domačini načrtovali gradnjo opekarne, ki pa nikoli ni zares zaživela.

O mlinarski dejavnosti tega območja pričajo številni jezovi in ostanki mlinov. Mlin z jezom v Bregu danes sodi med najstarejše še ohranjene mline ob Kolpi in je edini od sedemnajstih, ki občasno še deluje.

Reka Kolpa izvira v Gorskem Kotarju v nacionalnem parku Risnjak in predstavlja naravno ločnico med dvema pokrajinama, zdaj že državama. Zajeda se v kraško pokrajino dinarskega gorstva. Z močnim in naglim globinskim vrezovanjem, se ji je kljub kraškemu terenu uspelo ohrniti na površju. V zgornjem toku je ustvarila slikovito kanjonsko dolino dolgo 30km, po kateri vodi tudi del naše poti. Posebnost Kolpe, kot kraške reke, je njena prodonosnost.

Zaradi naravne ohranjenosti in čistosti, ter pestrih habitatnih razmer vzdolž rečnega toka, nudi ugodne življenjske pogoje številnim redkim in ogroženim živalskim vrstam. Med njimi še posebej izstopata vidra (Lutra lutra) in močvirska sklednica (Emys lutra), bogata pa je tudi zastopanost ribjih vrst. Zaradi naštetega je reka Kolpa opredeljena kot ena od območij, ki so širšega mednarodnega pomena in jih poznamo po imenom Natura 2000.

 

Najjužnejša slovenska pešpot poteka v osrčju KP Kolpa po ohranjeni naravi in je označena. Zaradi nezahtevnosti je primerna za vse generacije. Prosimo, da uporabljate zgolj markirane poti in upoštevate pravila ravnanja!