Velika noč

Prebivalci Krajinskega parku Kolpa so sicer večinsko katoliki, a pomembna je tudi skupnost pravoslavnih, ki so združeni v župnijo Marindol. Ti so letos, prav na praznik dela – 1. maj, praznovali tudi veliko noč.

Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Vendar pa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem. V rimskokatoliški cerkvi je v uporabi formula, pri kateri lahko včasih pride do odstopanja za nekaj ur od realne polne lune. Pravoslavne Cerkve uporabljajo za izračun polne lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu, tako izračunana polna luna odstopa od astronomske polne lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v rimskokatoliški Cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan. Leta 1923 so pravoslavne Cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar z novo formulo za izračun velike noči. Nekatere so začele uporabljati novi koledar, novo formulo je pa začela uporabljati le Finska pravoslavna Cerkev. Pred leti je praznovanje v obeh cerkvah sovpadalo, letos pa je bilo odstopanje veliko.

Vstajenjska maša v cerkvi sv. Petra in Pavla v Miličih je bila v nedeljo popoldne, saj je moral popoldne Jelenko Stojanović opraviti več maš, saj upravlja kar 16 cerkva na hrvaškem in eno v Sloveniji. Ob tej priložnosti je opravil tudi obred posvetitve svečanih jedil za krstno slavo pri hišah, ki jo praznujejo na Jurjevo.