Povezava na YouTube

Povezava do E-poštePovezava na FaceBook

Spomin na Boža Račiča živ tudi v Žireh

Že tretja postavitev razstave kustosinje Mojce Račič o dedku Božu Račiču – Kumetu. Čeprav Kumeta največkrat povezujejo z Belo krajino in Adlešiči – nekateri pa sploh mislijo, da je Adlešičan (a je tu preživel kot učitelj le 5 let), je opazen pečat pustil na različnih koncih Slovenije. Ena njegovih pomembnih aktivnosti kot direktorja zavoda za ženske ročne obrti je bilo tudi obujanje čipkarstva. Ker je bila Idrija z vso Primorsko po prvi svetovni vojni priključena Italiji je Slovenija s tem izgubila center čipkarstva. A Račič je v razvoj te dejavnosti vložil veliko energije in prav Žiri so bile pomemben »nov« center čipkarstva pri nas. Dejavnost se je tako dobro razvila, da so klekljarice razstavljale povsod po Evropi, stekel pa je tudi izvoz slovenskih čipk v nemške dežele.

Žirovšani so 130 obletnico rojstva Boža Račiča obeležili s postavitvijo razstave o njegovem življenju  in delu ter zgodovino klekljarstva v tem kraju. Glavni organizator dogodka Društvo klekljaric Cvetke Žiri je k sodelovanju povabil Kulturno društvo Božo Račič Adlešiči in Javni zavod Krajinski park Kolpa, ki sta prvo razstavo o delu tega pomembnega moža pripravila ob lanskem božiču, nato pa januarja še v črnomaljskem Pastoralnem centru.

Najprej s stojnico na tržnici, na kateri so se predstavile Pečkarke iz KUD Božo Račič Adlešiči, nato s kulturnim programom v sokolskem domu ko so nastopile še druge sekcije društva: tamburaška skupina, pevke Kresnice-predice in folklorna skupina. V Belo krajino na obisk zavarovanega območja narave – Krajinski park Kolpa pa jih je povabil direktor Javnega zavoda Boris Grabrijan.

Osredna zvezda prireditve so bili Račičevi; posebno Marko Račič, naš najstarejši olimpijec, ki je te dni praznoval 98 rojstni dan.

Poseben pečat prireditvi, ki je potekala v 110 let starem sokolskem domu – najstarejšem na slovenskem podeželju – so dali bežigrajski sokoli s svojim telovadnim nastopom. Telovadci 60+ so z izjemnimi točkami na trenutke jemali dih gledalcem, saj je najstarejši telovadec rojen leta 1940, drugi pa mu sledijo tesno za petami.

 

Spoštovani

Ob tem pa vas še enkrat povabimo tudi na podhod po sejemski poti od Zilj v Žuniče in nazaj. Start ob 15 uri pred Gasilskim domom v Ziljah. Pohod se nadaljuje s kresovanjem v Ziljah.

So pa kresove pripravili tudi drugod po parku in vas bodo veseli tudi v Miličih, Dolenjcih p. Adlešičih in še kje…

      

 

Središče za dostopnost