Ko vodostaj Kolpe narašča in reka poplavlja domačini v Adlešičih rečejo, “…da je Kupa dêbela…”
… a videti je da se razmere vsaj začasno umirjajo in vodotoki ne bodo več naraščali.
Ljudje ob Kolpi večjih težav z reko nimajo: gradenj ob njej ni, tiste pa so, so s poplavami navajene živeti. Ob Kolpi so v njeni neposredni bližini le mlini in žage in ti so se z naraslimi vodami naučili živeti že pred stoletji
Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa ali tudi Kupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem. Izvira v močnem kraškem izviru v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, teče najprej proti severu in po nekaj kilometrih postane mejna reka, ki nato teče 118 km daleč po slovensko-hrvaški meji. Večinoma po ozki, gozdnati dolini, včasih pa po odprtih poplavnih lokah, proti vzhodu. Med Žuniči in Miliči zavije proti severu, teče po vzhodnem robu Bele krajine in po Metliki ponovno zavije proti vzhodu na Hrvaško.
Najbolj skrivnosten je izvir Kolpe. Ta je še neraziskan a zagotovo prihaja kolpska voda iz sifona, ki je globok vsaj 200 m in pokuka na plano v obliki jezerca v bližini vasi Razloge v Gorskem Kotarju, v osrčju Narodnega parka Risnjak. Izvir Kolpe je le 24 km zračne črte od Jadranskega morja; a Kolpa vseeno odteka (preko Save in Donave) skoraj 1500 km daleč v Črno morje.
Tako pa je videti Kolpa v četrtek 15. oktobra, ko je njen vodostaj skozi ves dan precej nihal.
